četrtek, 31. januar 2013
Brez zavor do Icha
Včerajšnji dan (sreda, 30.1.2013) se je pričel obetavno z okusnim zajtrkom. Svež kruh, marmelada, olive, med, kavica in svež pomarančni juice sta dvignila vzdušje. Sveže servisirana Landya pa podajala željo po novih kilometrih na cesti.
Prvi zaplet pa je sledil že pred odhodom, saj je Landy 3 pol ure čakal na vračilo luč, ki smo jo posodl serviserjem pri nočnem delu. Tako sta nam Landy I in Landy II pobegnila, ponovno ujela pa sva ju šele 20km pred dnevnim ciljem. Tako sva se na pot podala v navezi z Five Houses teamom.
Pri navigaciji nas je Garmin (neumni turisti, ki se v Afriki zanašajo na Garmina) speljal v zelo slabe kolovoze kamene puščave, ki so nam povzročali kar nekaj težav. Ker je Frontera hitrejša od Legacya sva se prebila na čelo kolone in nadaljevala s hitrejšim tempom. Vmes sva enkrat obtičala v mehkem pesku a naju je k sreči potegnil ven Pajero nemške ekipe, ki je vozil za nama.
Po približno 2/3 poti sva izgubila radijsko vez s Five Houses in nadaljevala pot sama, brez kakršnegakoli spremstva, tako da sva vozila nekoliko bolj pazljivo saj ni bilo "vlačilca" pri roki. Vmes sva skoraj dobila jerry cane na havbo, odpadle so nama tudi dodatne sprednje luči. Vmes so se občasno tudi pojavljale težave z zavorami oz. zanašanje vozila v desno pri zaviranju.
Po slabih 3 urah sva končno prišla nazaj na pravo traso ter se pridružila Landy ekipi iz Anglije s katero sva nato nadaljevala vožnjo do Foum Zguid. Tam sva ob postanku prejela klic Mojce iz ekipe Five Houses, ki je vidno zaskrbljena spraševala kje sva. Puščal jima je namreč rezervoar za gorivo saj sta ga prebila pri nasedanjih na kolovozih in nista vedela kje bosta obstala. Seveda sva z Gregom obljubila, da ju počakava oz. se vrneva ponju, če bosta ostala brez goriva.
Med čakanjem sva se odločila ogledati vasico, napolniti GSM kartico itd. A glej ga zlomka, ravno sredi vasice začno strugati zavore. WTF? Ustaviva na bližnji bencinski črpalki in z omejenim naborom orodja (Jack je pri Landyih) odstraniva levo kolo ter preveriva situacijo. Šment, kje pa so zavorne obloge? Ni jih. Sledilo je iskanje bankomata in banke - oba brez denarja do 3.2.2013. Je bil pa k sreči lokalni kapo di banda za stvar in nama zamenjal 200EUR ter povprašal pri mehanikih glede zavor. Med čakanjem pri njegovih opravkih pa sva si privoščila še kosilo.
Lokalni serviserji nimajo zavornih ploščic zato se ob 16h odločiva nadaljevati proti 300km oddaljenem Ichu. V upanju, da ne končava v kakšnem jarku. Med tem sva prejela še SMS s strani Five Houses, da jima ni zneslo in se vračata z avtovleko nazaj v Zagoro.
Najina pot proti Ichu je potekala tekoče saj je cesta lepa asfaltna, manjše težave pa so se začele ob mraku - brez dodatnih luči je vidljivost slabša. Tako sva raje sledila ostalim vozilom v tisti smeri. Približno 30km pred Ichom nama je uspelo vzpostaviti radijsko zvezo z Landy I in Landy II ki sta naju počakala in skupaj smo nadaljevali do Kampa. Vmes smo si izmenjali izkušnje dneva, med drugim sta tudi Landya imela težave z zavorami in delovanjem motorja, tako da se je servis nadaljeval še zvečer med kuhanjem večerje oz. so bila večerna vzdrževalna dela malo več kot samo rutinska.
Da napišem še malo o teh krajih. Lepo je. Dejansko nimamo občutka, da je doma sneg in zima. Dnevi so topli in svetli, ljudje pa zelo prijazni. Težave nam občasno povzroča samo komunikacija, saj je naš besedni zaklad omejen na nekaj 10 besed oziroma vnaprej naučenih stavkov.
Pokrajina je zemljino - skalnato - peščena. Nismo še v pravi puščavi, kot jo poznamo iz knjig. Tudi zelenje je še prisotno, razni grmički in osamljena drevesa, ob vasicah pa tudi palme in vrtički. Danes vstopimo v Zahodno Saharo in zagotovo bo vse skupaj postalo še bolj puščavsko.
Na koncu pa se opravičujem ker ne objavljam slik. Žal ni časa saj imava z Gregom polne roke dela cel dan. Vožnja, navigiranje, nakupovanje, servisiranje in reševanje težav, druženje, zvečer pa samo še padeva v posteljo. Še dobro, da smo malo večja ekipa in si nekoliko razdelimo delo ter tako privarčujemo na času, npr. pri kuhanju večerje.
Zgolj kot zanimivost: do trenutka pisanja je Frontera na poti opravila 4050km.
Pa nasvidenje do naslednjič!
P.S.: Če manjka kak i - prah je nekoliko poškodoval tipkovnico prenosnika.
Prvi zaplet pa je sledil že pred odhodom, saj je Landy 3 pol ure čakal na vračilo luč, ki smo jo posodl serviserjem pri nočnem delu. Tako sta nam Landy I in Landy II pobegnila, ponovno ujela pa sva ju šele 20km pred dnevnim ciljem. Tako sva se na pot podala v navezi z Five Houses teamom.
Pri navigaciji nas je Garmin (neumni turisti, ki se v Afriki zanašajo na Garmina) speljal v zelo slabe kolovoze kamene puščave, ki so nam povzročali kar nekaj težav. Ker je Frontera hitrejša od Legacya sva se prebila na čelo kolone in nadaljevala s hitrejšim tempom. Vmes sva enkrat obtičala v mehkem pesku a naju je k sreči potegnil ven Pajero nemške ekipe, ki je vozil za nama.
Po približno 2/3 poti sva izgubila radijsko vez s Five Houses in nadaljevala pot sama, brez kakršnegakoli spremstva, tako da sva vozila nekoliko bolj pazljivo saj ni bilo "vlačilca" pri roki. Vmes sva skoraj dobila jerry cane na havbo, odpadle so nama tudi dodatne sprednje luči. Vmes so se občasno tudi pojavljale težave z zavorami oz. zanašanje vozila v desno pri zaviranju.
Po slabih 3 urah sva končno prišla nazaj na pravo traso ter se pridružila Landy ekipi iz Anglije s katero sva nato nadaljevala vožnjo do Foum Zguid. Tam sva ob postanku prejela klic Mojce iz ekipe Five Houses, ki je vidno zaskrbljena spraševala kje sva. Puščal jima je namreč rezervoar za gorivo saj sta ga prebila pri nasedanjih na kolovozih in nista vedela kje bosta obstala. Seveda sva z Gregom obljubila, da ju počakava oz. se vrneva ponju, če bosta ostala brez goriva.
Med čakanjem sva se odločila ogledati vasico, napolniti GSM kartico itd. A glej ga zlomka, ravno sredi vasice začno strugati zavore. WTF? Ustaviva na bližnji bencinski črpalki in z omejenim naborom orodja (Jack je pri Landyih) odstraniva levo kolo ter preveriva situacijo. Šment, kje pa so zavorne obloge? Ni jih. Sledilo je iskanje bankomata in banke - oba brez denarja do 3.2.2013. Je bil pa k sreči lokalni kapo di banda za stvar in nama zamenjal 200EUR ter povprašal pri mehanikih glede zavor. Med čakanjem pri njegovih opravkih pa sva si privoščila še kosilo.
Lokalni serviserji nimajo zavornih ploščic zato se ob 16h odločiva nadaljevati proti 300km oddaljenem Ichu. V upanju, da ne končava v kakšnem jarku. Med tem sva prejela še SMS s strani Five Houses, da jima ni zneslo in se vračata z avtovleko nazaj v Zagoro.
Najina pot proti Ichu je potekala tekoče saj je cesta lepa asfaltna, manjše težave pa so se začele ob mraku - brez dodatnih luči je vidljivost slabša. Tako sva raje sledila ostalim vozilom v tisti smeri. Približno 30km pred Ichom nama je uspelo vzpostaviti radijsko zvezo z Landy I in Landy II ki sta naju počakala in skupaj smo nadaljevali do Kampa. Vmes smo si izmenjali izkušnje dneva, med drugim sta tudi Landya imela težave z zavorami in delovanjem motorja, tako da se je servis nadaljeval še zvečer med kuhanjem večerje oz. so bila večerna vzdrževalna dela malo več kot samo rutinska.
Da napišem še malo o teh krajih. Lepo je. Dejansko nimamo občutka, da je doma sneg in zima. Dnevi so topli in svetli, ljudje pa zelo prijazni. Težave nam občasno povzroča samo komunikacija, saj je naš besedni zaklad omejen na nekaj 10 besed oziroma vnaprej naučenih stavkov.
Pokrajina je zemljino - skalnato - peščena. Nismo še v pravi puščavi, kot jo poznamo iz knjig. Tudi zelenje je še prisotno, razni grmički in osamljena drevesa, ob vasicah pa tudi palme in vrtički. Danes vstopimo v Zahodno Saharo in zagotovo bo vse skupaj postalo še bolj puščavsko.
Na koncu pa se opravičujem ker ne objavljam slik. Žal ni časa saj imava z Gregom polne roke dela cel dan. Vožnja, navigiranje, nakupovanje, servisiranje in reševanje težav, druženje, zvečer pa samo še padeva v posteljo. Še dobro, da smo malo večja ekipa in si nekoliko razdelimo delo ter tako privarčujemo na času, npr. pri kuhanju večerje.
Zgolj kot zanimivost: do trenutka pisanja je Frontera na poti opravila 4050km.
Pa nasvidenje do naslednjič!
P.S.: Če manjka kak i - prah je nekoliko poškodoval tipkovnico prenosnika.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Podpirajo nas
0 komentarji:
Objavite komentar