Vroča afrika

28.1.2013 (ponedeljek) - Kot ste brali v prejšnjem prispevku sva Fronteraša neprostovoljno ostala v francoskih alpah z nevoznim vozilom in brez možnosti popravila na licu mesta. To me spomni na pregovor, da se zobobol na vasi začne v petek popoldan.

Pomoč se je organizirala v Sloveniji in v pičli eni uri našla nadomestno črpalko za gorivo - hvala Potokar. Ker sva bila zaradi zgodnjega vstajanja, stresnega dogodka in mraza pri pešačenju po mestu zelo utrujena sva si to noč privoščila spanje v Hotelu Bernard s prijaznim osebjem, toplim tušem in najpomembnejšim - pravo toplo posteljo. Ker je bila dostava rezervnih delov napovedana šele za popoldan sva si vzela čas in privoščila dolg spanec, saj ga je prej in ga bo tudi v naprej primanjkovalo. Po Nissin juhi zajtrku, ki ga je prispeval Z glavo v nabavo, sva si privoščila še sončkast sprehod po mestu, kavico, ogled tržnice itd.

Vsak trenutek budnosti sva imela v grlu cmok ali nama bo uspelo popraviti avto. Od tega, da črpalka ne bo ustrezna, da ne bova mogla odviti vijakov za tank do tega, da črpalka sploh ni okvarjena itd. Vmes sva seveda naredila okviren načrt popravila.

Flawa Pawa, dostava rezervnih delov iz Slovenije naju je presenetila s predčasnim prihodom. Kako te lahko trije ljudje, ki jih prej še nikoli nisem videl, razveselijo. Fanta in dekle so ponudili tudi pomoč ter družbo za čas servisa, tako da sva jih takoj prosila za dostavo parih večjih kamnov z bližnje reke. Nanje smo potisnili Frontero - s pomočjo treh močnih mož, reduktorja in zlorabi zaganjača. :) Jack, ta spodobna dvigalka, je namreč transportirana v Landyih.

Dodatnih 10cm dvignjena Frontera je omogočala dosti lažje delo pod vozilom, zato je bil naslednji korak pritrditev rezervoarja čez streho z gurtno. Tako sva lahko kontrolirano spuščala rezervoar brez možnosti za poškodbe rezervoarja ali še huje - serviserja. Z napol spuščenega rezervoarja sva najprej stočila 50L bencina, ki sva ga včeraj zlila vanj, da je bilo rokovanje še nekoliko lažje. Nato je sledilo spuščanje z odklapljanjem in izvečenjem nosilca črpalke.

Črpalko sva razdrla (odstranila iz ohišja) izven vozila, da je bilo delo nekoliko lažje. Nova ni bila povsem enak model zato sva vmes nekoliko improvizirala z vezicami in objemkami rezervne opreme Flawa Pawa. Ponovno sestavljeno črpalko sva namestila nazaj v rezervoar in priklopila konektor. Z velikim cmokom v grlu in štirimi pari očmi (jaz sem bil v kabini na ključu) zazrtih v pumpo smo dali kontakt. Nič. :( "Ok, probaj vžgat." Obrnem ključ in takoj slišim: "Nehaj, nehaj!"

Črpalka je izpljunila bencin, nam pa se je odvalil velik kamen s srca. Dela! A kaj če to ni problem? Črpalke namreč še nisva priklopila na napeljavo, to je bil naslednji korak. S tresočimi rokami od neučakanosti in mraza je Grega pritrdil še cevki za dovod in povratni vod bencina. Ok, poizkusiva še enkrat obrniti ključ - avto vžge v prvo! Veselje je bilo nepopisno, prišlo je do objemanja in velikega olajšanja.

Poklicali smo Jureta (Potokar) in mu predvajala zvok mašine. Takoj je vedel za kaj gre. Nato so se Flawa Pawa poslovili midva pa sva nadaljevala z montažo rezervoarja nazaj na svoje mesto (testirali smo s spuščenim), pospravljanjem orodja in materiala itd. Vmes sva ugotovila, da sva s tlačenjem cevi za praznenje rezervoarja preko lija za tankanje nekoliko poškodovala poklopec kar je otežilo tankanje bencina iz kant ter povzročilo neprijeten zaplet na Bencinski črpalki, kamor sva kasneje odšla dopolnit tank. Problem sva začasno rešila, čim bo nekaj več časa pa bova permanentno odstranila poklopec. Privoščila sva si še tuš pri prijaznem hotelirju ter topel obrok v McDonaldsu ter odšla na lov za Flawa Pawa s katerimi želimo skupaj prečiti Sredozemsko morje in se podati dogodivščinam v Afriki...

Tekom noči sva prehitela Flawa Pawa, ki so si privoščili daljši počitek, midva pa sva spala približno 3 ure ter nadaljevala pot proti Almeri, ki sva jo dosegla sredi popoldneva. Po nakupu karte za trajekt sva pričela spoznavati ostale sopotnike v karavani ter ob 22h vkrcala trajekt. Noč na trajektu je bila burna in vsebina želodca je končala vsaj pri grlu, pri marsikom pa tudi kje izven telesa. Prvi dan potovanja v Maroku z nekaj več slikami pa opišem v naslednjem postu.